Čeprav se odvetnik Miha Kunič na vse kriplje trudi, da bi dokazal Đurđevićevo nedolžnost, tožilka Helena Zobec Dolanc vztraja, da je bil ravno obtoženi tisti, ki je 19. januarja okoli 2. ure s pištolo osemkrat ustrelil Rastoderja, fanta njegove sestre Anje. Morilec ga je zadel v prsni koš, trebuh in glavo in Rastoderju zaradi izkrvavitve, ki je bila posledica poškodbe srca in pljuč, ni bilo več pomoči.

Motiv? Po eni različici naj ne bi prenesel, da Rastoder zalaga Anjo z mamili, po drugi pa naj bi ga zjezilo, ker naj bi Rastoder tik pred tem z Anjo prekinil ljubezensko razmerje. Kaj si o tem misli sodni senat, ki mu predseduje okrožni sodnik Boris G. Hrovat, bo morda vendarle jasno 8. marca. Takrat bi, če ne bo novih dokaznih predlogov, zaslišali še zadnjo pričo, potem pa izrekli sodbo.

Đurđević senatu ni olajšal dela, saj o obtožbah molči. Vse, kar je povedal, je bilo: "Jaz tega nisem storil," potem pa obmolknil. Na policiji je sicer uboj priznal, a zagovornik Kunič trdi, da so mu priznanje izsilili oziroma da ga niso seznanili z njegovimi pravicami. Da v nekem uradnem policijskem zaznamku res manjka pravni pouk, je na prostoru za priče priznal tudi eden od kriminalistov, kot razlog pa je navedel stisko s časom.

Za razsodbo bodo pomembne tudi ugotovitve izvedenca sodne medicine, dr. Alfreda Šerka, še posebno pa balističnega izvedenca Janeza Golje. Šerko je ugotovil, da sta bila dva projektila od osmih v žrtev izstreljena iz bližine. To sta bila strel pod brado in strel v tilnik. Slednji je bil po Šerkovi oceni najverjetneje zadnji in za žrtev tudi usoden. Pregled trupla je pokazal prisotnost alkohola ter sledi uživanja kokaina in marihuane. Ko ga je odkril eden od sosedov, je pokojni ležal na kavču, bil je pokrit z odejo in z bundo čez glavo. Šerko je zanikal, da bi se žrtev ob vseh poškodbah, ki jih je dobil, lahko sama pokrila. Prav tako ni mogla dvigniti nog na kavč, kot jih je imela ob prihodu policije.

Na obtoženčevi levi roki so našli dve sledi streljanja z naboji, ki so bili uporabljeni proti Rastoderju, enako velja za njegova oblačila. Izvedenec za balistiko Janez Golja je dejal, da je bil obtoženi "zraven nekje, kjer so streljali, lahko pa da je streljal tudi on". Na vprašanje zagovornika Kuniča, koliko delcev običajno ostane na rokah strelca, je odgovoril, da veliko več kot dva, še posebno ker je bilo izstreljenih osem strelov. Ob tem je dodal, da se s temeljitim čiščenjem oziroma celo večkratnim umivanjem te sledi odstranijo. Na Đurđevićevih oblačilih niso našli niti kapljice krvi.

Včeraj so med drugim zaslišali obtoženčeva sodelavca Aleša P. in Dejana Z. ter ju povprašali o tem, kako je na dan umora Đurđević utemeljil svojo odsotnost z delovnega mesta. Zanimivo je namreč, da je bila policija o tragediji na Litostrojski obveščena malo po 7. uri, medtem ko je Đurđević že malo pred šesto uro v službo sporočil, da ga tisti dan ne bo. Po besedah Aleša P. naj bi obtoženi dejal, da mu je umrl dober prijatelj. Dejan Z. se ni več spomnil ničesar, čeprav je iz telefonskih izpiskov razvidno, da mu je obtoženi tisto jutro poslal več sporočil. V spisu pa imajo tudi uradni dopis obtoženčevega takratnega delodajalca, češ da je Đurđević kot vzrok navedel težave v družini. Po mnenju obrambe se to sklada z resnico: v noči umora je namreč njegova sestra razgrajala po bloku, ko je na koncu celo pretepla mamo, pa jo je odpeljala policija.